Notranji zajedavci pri psih in mačkah

Notranji zajedavci so pri psih in mačkah pogosti, okužba pa ni vedno vidna na prvi pogled. Med najpogostejše sodijo gliste in trakulje. Nekatere živali nimajo očitnih težav, pri mladičih ali močnejši okužbi pa lahko zajedavci pomembno vplivajo na rast, prebavo in splošno počutje.

Najboljša zaščita ni naključno dajanje pripravkov, temveč načrt, ki upošteva starost, način življenja, stik z drugimi živalmi, lovske navade, prisotnost bolh in rezultate preiskav.

Kako se živali okužijo z glistami?

Okužene živali lahko jajčeca zajedavcev izločajo z iztrebki. V primernih okoljskih razmerah se razvijejo v kužne oblike, ki jih pes ali mačka zaužije z onesnaženo vodo, hrano, zemljo ali med lizanjem tačk in dlake.

Pri nekaterih vrstah je možen tudi prenos z matere na mladiče. Zato so mladi psi in mačke posebej izpostavljeni in potrebujejo načrt preventive, prilagojen starosti ter razmeram v leglu.

Trakulje in povezava z bolhami

Trakulje za razvoj pogosto potrebujejo vmesnega gostitelja. Pri razširjeni pasji in mačji trakulji Dipylidium caninum imajo pomembno vlogo bolhe. Žival se lahko okuži, ko med negovanjem dlake zaužije okuženo bolho. Učinkovita zaščita pred bolhami je zato tudi pomemben del preprečevanja te trakulje.

Druge vrste so lahko povezane z lovom in zaužitjem plena ali surovih notranjih organov. Pri živalih, ki lovijo ali se hranijo s surovimi živili, je zato ocena tveganja drugačna kot pri živali, ki živi izključno v stanovanju.

Kateri znaki lahko opozarjajo na okužbo?

Pozorni bodite predvsem na:

• slabše pridobivanje ali izgubljanje telesne teže;
• napet trebuh pri mladičih;
• občasno bruhanje ali drisko;
• sluz ali kri v blatu;
• slabšo kakovost dlake in splošno šibkost;
• lizanje okolice zadnjika ali drsanje po zadnji plati;
• odrivke, podobne riževim zrnom, v blatu ali na dlaki ob zadnjiku.

Odsotnost vidnih zajedavcev v blatu ne pomeni, da okužbe ni. Prav tako posamezen znak sam po sebi ni dovolj za diagnozo.

Kako veterinar potrdi notranje zajedavce?

Obravnava se začne z anamnezo in kliničnim pregledom. Pomembni so starost, prehrana, gibanje na prostem, lov, stik z drugimi živalmi, potovanja in pretekla preventiva. Po potrebi opravimo koprološko preiskavo blata.

Ker se razvojne oblike zajedavcev ne izločajo nujno neprekinjeno, je v nekaterih primerih smiselno pregled ponoviti ali analizirati več vzorcev. Po močnejši okužbi lahko kontrolna preiskava potrdi uspešnost zdravljenja.

Zdravljenje in preventiva naj bosta prilagojena živali

Zdravljenje poteka z ustreznim antiparazitikom po navodilu veterinarja. Izbira pripravka, odmerek in ponovitev so odvisni od vrste zajedavca, telesne mase, starosti in zdravstvenega stanja živali.

Tudi preventivni načrt ni enak za vse. Mladiči, živali z izhodom, lovske živali, gospodinjstva z majhnimi otroki in živali, ki potujejo, imajo lahko večje tveganje. Veterinar lahko glede na življenjski slog priporoči redno preventivo, načrtovane preiskave blata ali kombinacijo obojega.

Kaj lahko naredite doma?

• Iztrebke sproti odstranite in si po čiščenju umijte roke.
• Redno skrbite za zaščito pred bolhami.
• Preprečujte zaužitje plena in surovih notranjih organov.
• Uporabljajte pripravek, primeren za vrsto, starost in telesno maso živali.
• Pred cepljenjem, posegom ali potovanjem se o preventivi posvetujte z veterinarjem.

Če opazite zajedavce, prebavne težave ali izgubljanje teže, prinesite svež vzorec blata in se naročite na pregled. V Veterini Nabergoj bomo pripravili načrt, ki ustreza vašemu ljubljenčku in njegovemu načinu življenja.