Preventivna cepljenja, ki rešujejo življenja

Cepljenje je eden najpomembnejših ukrepov preventivne veterinarske medicine. Ne obstaja pa en sam urnik, ki bi bil idealen za vsakega psa ali mačko. Veterinar pri načrtu upošteva starost, pretekla cepljenja, zdravstveno stanje, stik z drugimi živalmi, gibanje na prostem, bivanje v hotelih ali zavetiščih ter potovanja.

Namen cepljenja je pripraviti imunski sistem na srečanje z določenim povzročiteljem bolezni in zmanjšati tveganje za težek potek. Pred vsakim cepljenjem žival pregledamo in preverimo, ali je primeren čas za odmerek.

Cepljenje mačk proti kužnim boleznim

Osnovno kombinirano cepljenje mačk je namenjeno zaščiti pred pomembnimi virusnimi boleznimi, med katere sodijo mačja panlevkopenija, okužbe s kalicivirusom in mačjim herpesvirusom.

Panlevkopenija oziroma mačja kuga je zelo nalezljiva in lahko povzroči visoko temperaturo, bruhanje, drisko, hudo dehidracijo in izrazito oslabelost. Kalicivirus in herpesvirus sta pogosta povzročitelja težav z zgornjimi dihali, očmi in ustno votlino. Pri nekaterih mačkah lahko po okužbi ostanejo dolgotrajne težave.

Tudi izključno notranja mačka ni vedno brez tveganja. Nekateri povzročitelji so v okolju obstojni, stik pa je mogoč tudi posredno. Veterinar zato priporočilo prilagodi razmeram v gospodinjstvu in zdravstvenemu stanju mačke.

Kdaj razmišljamo o cepljenju proti mačji levkozi?

Virus mačje levkoze (FeLV) lahko vpliva na odpornost, krvotvorne organe in tveganje za nekatere tumorje. Cepljenje je posebej pomembno pri mačkah, ki hodijo na prosto, živijo z mačkami neznanega ali pozitivnega statusa oziroma imajo več možnosti neposrednega stika z drugimi mačkami.

Pred vključitvijo cepljenja v načrt se z veterinarjem pogovorite o življenjskem slogu mačke in smiselnosti testiranja.

Cepljenje psov proti kužnim boleznim

Kombinirana cepiva za pse so namenjena zaščiti pred več resnimi boleznimi. Mednje sodijo pasja kuga, parvoviroza, kužni hepatitis in, odvisno od uporabljenega cepiva ter načrta, tudi druge okužbe, kot sta leptospiroza in določeni povzročitelji kužnega kašlja.

• Pasja kuga lahko prizadene dihala, prebavila in živčevje.
• Parvoviroza pogosto povzroči hudo bruhanje, drisko in dehidracijo, posebej nevarna pa je za mladiče.
• Kužni hepatitis lahko prizadene jetra, ledvice, oči in žilje.
• Leptospiroza je bakterijska bolezen, ki lahko poškoduje jetra in ledvice ter se lahko prenese tudi na ljudi.
• Kužni kašelj je skupno ime za zelo nalezljive okužbe dihal, ki se lažje širijo tam, kjer se srečuje veliko psov.

Veterinar glede na tveganje določi, katere komponente so za posameznega psa priporočljive.

Zakaj mladiči potrebujejo več odmerkov?

Mladiči v prvih tednih prejmejo del zaščite z materinimi protitelesi. Njihova količina se postopoma zmanjšuje in lahko nekaj časa vpliva na odziv na cepljenje. Zato osnovno cepljenje praviloma vključuje zaporedje odmerkov v razmikih, ki jih določi veterinar.

Če je zgodovina cepljenja neznana ali je bila serija prekinjena, bomo pripravili varen nadaljnji načrt. Tudi odrasle živali potrebujejo obnovitvena cepljenja, vendar intervali niso nujno enaki za vsa cepiva.

Kako poteka obisk za cepljenje?

Pred cepljenjem opravimo klinični pregled. Povejte nam, če je žival v zadnjih dneh bruhala, imela drisko, kašljala, slabše jedla, prejemala zdravila ali že kdaj doživela neželen odziv po cepljenju.

Po cepljenju je možna kratkotrajna utrujenost ali občutljivost na mestu aplikacije. Če opazite otekanje obraza, težko dihanje, ponavljajoče bruhanje, izrazito oslabelost ali drugo hitro slabšanje, nemudoma kontaktirajte veterinarja.

Individualen načrt je najboljša zaščita

Na pregled prinesite cepilno knjižico ali potni list. Skupaj bomo preverili dosedanje odmerke in pripravili načrt, ki ustreza starosti, zdravju in življenjskemu slogu vašega psa ali mačke.

Za termin pokličite 041 649 896. Pravočasna preventiva je pogosto najpreprostejši način, da svojemu ljubljenčku prihranimo težek potek bolezni.